Raziskovalna skupina Zavoda za kiparstvo je bila ustanovljena leta 2006, uradno smo na ARRS prijavljeni od januarja 2007. Raziskovalna skupina izvaja raziskave s področja javnih umetniških postavitev, umetnostne zgodovine in ekonomike kulture. Poleg raziskav in publikacij v okviru raziskovalne skupine potekajo tudi Pogovori o umetnosti, četrtkovi večeri, namenjeni pogovorom in predstavitvam s področja sodobne umetnosti in njenih kulturnih, družbenih in ekonomskih pogojev.
Dosedaj izvedene pomembnejše raziskave in objave:
- KIPARSTVO V JAVNEM PROSTORU
publikacija, izdana 2006 v založbi Zavoda za kiparstvo
Naslovna stran in kazalo
'Potemtakem je torej mestna naselbina pravzaprav zgoščen družbeni prostor, katerega družbenost se izraža kot realno v simbolnem, čemur pritrjujejo odnosi med mestnimi četrtmi, ulicami, predmestji. Te odnose lahko bolj, lahko manj sofisticirano opisujemo kot odnose v simbolnem sistemu in pri tem nas mora navduševati realnost mesta kot sistema, ki pa kajpak nikoli ni dopolnjen. Sistem je vedno mišljen, mišljenja pa se ne da zapreti - celo ne v meje, ki si jih postavlja samo sebi' (dr. Darko Štrajn)
'Kiparska dela, ki jih srečujemo na javnih mestih, imajo nekatere posebnosti, po katerih se razlikujejo od sicer podobnih skulptur, ki jih najdemo v galerijah ali zasebnih zbirkah. Plastike na javnih mestih pač nimajo toliko intimnosti, kot jo lahko ima delo, ki je namenjeno zasebniku, še posebej, če gre za konkretno naročilo. Javna plastika je namenjena vsem, tako pogledu slučajnega popotnika kot likovnemu poznavalcu in mestnemu veljaku, ki je odobril sredstva za njeno realizacijo.' (Boris Gorupič)
Zbrane prispevke smo razdelili v tri sklope. Med njimi so seveda prehajanja, marsikateri prispevek vsebuje razmišljanja, ki bi lahko našla mesto v katerem koli sklopu. Vendarle smo postavili na prvo mesto prispevke, ki obravnavajo osnovne koncepte javnega prostora in umeščanja vanj, sledijo argumenti in kritike strokovnjakov z navedenih področij, v sklepnem delu pa so opisi primerov in nekakšni podaljški pojmov in argumentov, predstavljenih v preostalih dveh sklopih. Predvsem lahko izpostavimo nekaj zanimivih teoretskih uvidov s področij arhitekture, umetnosti in sociologije javnega prostora, izčrpne kritične uvide v (večidel slovensko) javno kiparstvo, ter zapise konkretnih izkušenj s postavitvami pri nas in na tujem.
- GLIPTOTEKA - RAZVOJNA MOŽNOST KIPARSTVA V LJUBLJANI, raziskava in publikacija, izdana 2007 v založbi Zavoda za kiparstvo
Kazalo
'Gliptoteka/ Kip, gib, vzgib bo s svojo sodobno strukturo, ki se lahko umešča v zelo različne arhitekturne okvire (od novogradnje, adaptiranih tovarniških prostorov pa vse do grajske arhitekture) vsekakor prinesla nov veter in nov zagon v dolgo zaspano območje investicij v slovensko likovno umetnost. Ob dejstvu, da je Slovenija z osamosvojitvijo izgubila nekatere institucije, ki so prej bile del jugoslovanske mreže likovnih in umetnostnozgodovinskih institucij (gliptoteka je tudi med njimi), je torej ta večplastni projekt več kot potreben.' (Jiri Kočica)
Ali potrebujemo gliptoteko oziroma kiparski muzej je vprašanje, ki smo ga zadnje mesece postavljali skoraj vsak dan umetnikom, kritikom, zbiralcem, ljubiteljem umetnosti, gospodarstvenikom in tudi čisto naključnim ljudem. Da, Slovenija potrebuje gliptoteko. Vendar gliptoteko, ki bo več kot le klasični muzej. Ustanovo, ki bo znala sprejeti izzive mednarodne promocije, ekonomije kulture in kulturnega turizma in zaradi katere se bodo ljudje odločali obiskati Slovenijo. (iz besedila Staše Kokot)
- POMEN UMETNOSTI ZA SOCIOEKONOMSKI POLOŽAJ KRAJA: PRIMER KIPARSKEGA SIMPOZIJA V GROSUPLJEM, raziskava v sodelovanju z občino Grosuplje, 2007, v pripravi za objavo pri Založbi FDV
V raziskavi skušamo prikazati dinamiko področja kulturne ekonomike, ki je v Sloveniji še relativno neznano. Prav tako skušamo podati odgovor na nekatere razprave, ki so nedavno potekale v slovenskem prostoru in ki so izpostavile osnovno vprašanje, ali ima kultura pomen oz. eksternalije za širšo družbo, in kako jih lahko izmerimo. V nalogi lahko vidimo, da ima dokazovanje in merjenje učinkov kulture svojo zgodovino, in številne avtorje, ki so se v zadnjih tridesetih letih ukvarjali s tem vprašanjem. Naša razprava ponuja enega možnih odgovorov, ki dokazuje, da ima kultura poleg neposredno merljivih, tržnih eksternalij tudi drugačne, netržne učinke, ki pa so prav tako merljivi in predstavljajo pomemben del celotne ekonomske vrednosti kulturnih dogodkov. V ta namen uporabljamo metodo kontingenčnega vrednotenja, ki je edina zmožna vrednotiti vrednosti neuporabe (non-use values), ki jih posedujejo vse dobrine/področja, ki niso zasebne ekonomske narave. Kljub temu pa vprašanje vrednotenja učinkov kulture ostaja zagonetno in eden odprtih problemov v kulturni ekonomiki.
Raziskavo je opravil član skupine Andrej Srakar v okviru svoje magistrske naloge na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Raziskava je bila predstavljena tudi v študentskem delu 15. mednarodne konference ACEI - Association for Cultural Economics International, junija 2008 v Bostonu, ZDA. (več: http://aceiyoungresearchers.blogspot.com/)
- UMETNIŠKA DELA V INVESTICIJSKIH PROJEKTIH V SLOVENIJI IN DRŽAVAH EU, raziskava za naročnika Ministrstvo za kulturo RS; avtorji: Jiri Kočica, Jure Logar, Aleksander Sašo Ostan, dr. Andrej Smrekar, mag. Andrej Srakar, Ivanka Zakotnik (zunanja sodelavka - UMAR)
V raziskavi, ki smo jo izvedli za naročnika Ministrstvo za kulturo RS, smo preučili različne vidike možnega uvajanja sheme deleža za umetnost v Sloveniji. Shema, ki jo pozna večina zahodno-evropskih držav, je znan način podpiranja umetniških del v javnem prostoru, in tudi eden najbolj plodnih načinov podpiranja likovne umetnosti v preteklih desetletjih. Ker je razprava o javnem prostoru in javnih umetniških delih pri nas vedno bolj živa, in se na ravni države in številnih mest priznava potrebo po javnih postavitvah kot tistih, ki lahko odločilno prispevajo tako k oživljanju urbanega okolja kot k razvoju umetnosti nasploh, verjamemo, da bo raziskava naletela na plodna tla.
Avtorji smo v raziskavi predstavili poglede različnih strok na uvajanje sheme deleža za umetnost. Naše izhodišče pri tem je bil pogled na umetnost kot fenomen, ki se prepleta s številnimi družbenimi podsistemi, in je zato skorajda nujen celovit pogled pri njegovi obravnavi. (Iz uvoda k raziskavi)
V priponki lahko preberete nekaj izsekov iz raziskave.
- ETIČNI IMPULZ: K TEORIJI OBČUTLJIVE UMETNOSTI, samostojna monografija kiparja, raziskovalca in pedagoga Jirija Kočice.
Izhajajoč iz lastne ustvarjalne izkušnje v umetnosti (iskanja možnosti in poti, v katerih bi lahko odgovorno presegali klišeje in matrice, ki pogojujejo in povzročajo to kritično stanje civilizacije), v tem besedilu najprej izpostavljam »poteze«, ki so po mojem mnenju zelo pomembne za pogled na sodobno umetnost, predvsem pa za igro, ki jo narekuje želja po pre-moči in kapital kot o(g)rodje omenjene igre. Gre za primere, iztočnice, s katerimi bi rad nakazal izhodiščne probleme, ter s tem v obrisih opisal stanje umetnosti, kakor ga doživljam v današnjem času. Ta izhodišča po moje neposredno vplivajo na sodoben način mišljenja in delovanja, hkrati pa determinirajo področje umetnosti. Pozicija, v kateri se nahajamo po izkušnji 20. stoletja, mi omogoča, da bi lahko izbiral tudi druge in drugačne primere (poteze), pa bi vseeno zadel ob isto logiko v podstati naše civilizacije. Kajti ne samo, da je vpliv tisti, ki determinira sedanje stanje, temveč tudi obratno: institucije in centri moči, ki določajo »sedanje stanje«, izbirajo, reprezentirajo, historizirajo in z izbori ustvarjajo svoj vpliv »za nazaj« - kakor je znano reklo, da »zmagovalci krojijo zgodovino«.
V tem pogledu je nujno iskati tiste vmesne in umestne lege, ki omogočajo smiselni odnos v zmernem odmikanju od teh matric in modelov. Zavedam se, da ta način razmišljanja spreminja pomen besede »umetnost«, kakršnega danes uporablja vrsta teoretikov v sodobni literaturi in celo v dojemanju zgodovine umetnosti, a mislim, da obstajajo dobri argumenti za drugačno razumevanje umetnosti. In ti argumenti se nahajajo tako v samem jezikovnem zaledju kot tudi v več kot petnajstletnem neposrednem ustvarjanju »situacij« in »procesov«, ki so ta izhodišča tudi potrdili. (iz uvoda v knjigo)
- DRAGO VIT ROZMAN: KIPI V PROSTORU IN ČASU, monografija o kiparju Rozmanu izpod peresa dr. Sarivala Sosiča.
Akademski kipar Drago Vit Rozman ustvarja že dve desetletji. V tem času se je izoblikoval v prepoznavnega umetnika z jasno izdelanim ustvarjalnim konceptom, ki ga je uspešno gradil, dopolnjeval in nadgrajeval. Njegovo kiparstvo je iskren nagovor oblik, struktur in kompozicij. Odmika se od pretiranega potrošništva, trenutnih trendov in všečnostnih izdelkov s pretiravanjem v vizualni izraznosti in kiču. Kiparsko podobo gradi skozi prečiščevanje, selekcioniranje in urejanje, tudi skozi filozofsko razmišljujoči odnos do medija in samega materiala, katerega izbira je zelo pomembna za njegovo delo.
Analiza Rozmanovega dela tako poteka od začetka njegovega ustvarjanja, preko številnih del vse do danes, ko se je uveljavil v mnogih javnih plastikah kot kipar, ki uspešno gradi osebno »kamnito naravo«. Kiparska dela so deloma obravnavana kronološko, deloma pa povezana po tematsko-motivnih sklopih, ki izstopajo iz časovnega zaporedja. Monografija je obogatena še s kiparjevimi izjavami o kiparstvu, pristopu ali načinu oziroma tehnologiji dela ter pogledi na svet. (iz uvoda v knjigo)
- DAN KIPARSTVA V LJUBLJANI 2008, mednarodni posvet o javnem kiparstvu v Sloveniji in državah EU, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2008; predavatelji: prof.dr. Fedja Košir, Fakulteta za arhitekturo UL; prof. Božica Dea Matasić, Univerza v Osijeku; Jiři Kočica, Pedagoška fakulteta UM; Sandra Belšak, kustosinja in publicistka; Andrej Srakar, Zavod za kiparstvo; organizacija: Zavod za kiparstvo in Sculpture Network
- ECONOMIC IMPACT OF CULTURE: THE MANY-SIDED STORY, predavanje člana skupine na mednarodni konferenci Cultura Europea IX v španski Pamploni, oktober 2007
- BETWEEN STATE AND MARKET, predavanje člana skupine na mednarodni konferenci o ekonomiki kulture na Bledu, oktober 2008
- DAN KIPARSTVA 2009, mednarodni posvet o vzdrževanju spomenikov, kipov in kulturne dediščine, prizorišče: Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki, julij 2009; predavatelji: doc. Miladi Makuc Semion, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL; Rok Dolničar, absolvent ALUO UL; Alenka Mauko, Zavod za gradbeništvo Slovenije; Janko Čretnik, Zavod za gradbeništvo Slovenije; Todor Todorov, kipar, Sofija, Bolgarija; Andrey Vrabchev, kipar, Sofija, Bolgarija; Andrej Srakar, Zavod za kiparstvo, Ljubljana; organizacija: Zavod za kiparstvo, sculpture network in Galerija Božidar Jakac
V pripravi za izdajo v letu 2009 še dve knjižni izdaji:
- več avtorjev: 'Shema deleža za umetnost'
- več avtorjev: 'Ensembles - prostorski rebusi / Kamen na nebu'
Pogovori o umetnosti
Pogovori o umetnosti so prostor srečevanj različnih pogledov na sodobno umetnost in njene kulturne, družbene in ekonomske pogoje delovanja. Pogovori odpirajo vprašanja, kot so: kakšno je mesto umetnosti v sodobnem svetu, v času krize, ekoloških vprašanj, bio-inženiringa, virtualne realnosti; ali je umetnost družbeno avtonomna sfera ali naj jo raje razumemo kot družbeni servis; ali danes sploh še potrebujemo umetnost; kje je naše/umetnikovo mesto v civilizaciji, kulturi, kakšno vlogo imamo in kaj moremo, zmoremo, moramo storiti.
Pogovore organizirata in vodita Jiri Kočica in Andrej Srakar. Doslej izvedeni pogovori:
11.6.2009 - Jiri Kočica: pogovor ob knjigi 'Etični impulz: k teoriji občutljive umetnosti'
18.6.2009 - dr. Polona Tratnik: pogovor ob knjigi 'Konec umetnosti: genealogija modernega diskurza: od Hegla k Dantu'
3.9.2009 - Boštjan Drinovec in Miha Colner: pogovor s selektorjema 13. Slovenske kiparske razstave 'V vrtincu evropskih vrednot'
10.9.2009 - dr. Aleš Debeljak: pogovor o umetnosti in evropskih vrednotah
Program raziskovalne skupine
(klik na povezavo)
Stalni člani skupine
Vodja skupine:
mag. Jiři Kočica, akad.kip., mag. umetnosti, docent na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru
Raziskovalci:
mag. Andrej Srakar, univ.dipl.kult., doktorski študent
Petra Pudgar Čučulović, univ.dipl.umet.zgod.
Zunanji in občasni sodelavci
mag. Breda Škrjanec, kustosinja in publicistka
Aleksander Sašo Ostan, arhitekt in publicist
dr. Sarival Sosič, kustos in likovni kritik
mag. Katarina Majerhold, filozofinja, publicistka in urednica
dr. Andrej Smrekar, sodelavec pri projektu 'Umetniška dela v investicijskih projektih v Sloveniji in državah EU'
Jure Logar, strokovni svetovalec pri projektu 'Umetniška dela v investicijskih projektih v Sloveniji in državah EU'
Ivanka Zakotnik, UMAR, zunanja sodelavka pri raziskavi 'Umetniška dela v investicijskih projektih v Sloveniji in državah EU'
