Razstave

Meseca junija odpiramo novo razstavo na travniku pred Grubarjevo palačo.Predstavljamo nov, slovenski Hollywood! Njegove igralske zvezde si zaslužijo vso pozornost, zato jih avtor razstave, Primož Pugelj upodablja na monumentalni skulpturi. Izbor je provokativen, kritičen, morda komičen. Presodite sami.

Zoran Srdić Janežič
Corpus Indeterminata (*nedefinirano telo)

7.12. – 07.01.2011

Galerija Zavoda za kiparstvo in Galerija Alkatraz, Metelkova mesto

 

 Kipar, vizualni umetnik, oblikovalec lutk in publicist na področju sodobne umetnosti Zoran Srdić Janežić, se v Galeriji predstavlja z razstavo iz opusa Corpus Indeterminata (Nedefinirano telo).

Celoten razstavni projekt se deli na več delov in je izpeljan v dveh stopnjah. Prva dva dela sta predstavljena na razstavah v Galeriji Alkatraz in Galeriji Zavoda za kiparstvo.

Corpus Indeterminata (Nedefinirano telo) sestavlja več projektov, ki se na različne načine in prek različnih organskih materialov dotikajo vprašanja telesa, ki ga ni moč ujeti v prepoznavni vidni okvir. V Galeriji Zavoda za kiparstvo Srdić Janežič predstavlja dva projekta, ki ju povezuje materialnost človeških dlak. Velika bela srajca, ki jo spremlja sedem manjših prodajnih multiplov, je umetniško delo in hkrati dokumentacija procesa za javnost nevidnega procesa, ki ga je umetnik izvedel v letošnjem letu. V štiriindvajsetih urah performansa si je umetnik s telesa s pinceto pulil dlake. S telesa precizno odstranjeni material je bil s postopkom filcanja kasneje združen z ovčjo volno, iz nje pa je bilo po umetnikovem naročilu skrojeno oblačilo. Ta objekt/dokument/ je v galeriji razstavljen tako, da v žepu skriva LCD ekran, ki gledalcu kaže proces pridobivanja materiala, iz katerega je nastal artefakt, ki je pred njim.Drugi predstavljeni projekt je nadaljevanje serije Lost & Found (2007). Srdić Janežičevo terensko delo zbiranja sramnih dlak, ki so se oprijemale sten pisoarjev, je umetnik natančno dokumentiral in ob najdenem artefaktu razstavil fotografsko dokumentacijo njegovega nahajališča. Tokrat so dlake naseljene na pozlačenih novcih in so relikvije tujih, nedefiniranih teles, so znak obstoja teles, ki jim ni moč pripisati natančne oblike.Ko je dlaka postavljena pred gledalca kot oblačilo, ki dlakavost navadno zakriva, ali ko postane vidna na pozlačenem piedestalu, se zdi gledalcu gnusna. Morda je sprva noče ali ne zmore povezati s tistim, kar je prinesel v galerijo pod svojimi pazduhami, v mednožju, pod popkom ali kolenom. Del človeške telesnosti, ki jo sodobna družba s svojo navidezno »čistostjo« - bolj primeren izraz pa je gotovo »čistunstvo« - želi odstraniti in ustvariti videz, da so naša telesa idealno gladka in kar se da ločena od živalskega, je pred nami in hkrati del nas. Je tisti del nas, ki smo se ga naučili skrivati, zanikati, odstranjevati in sovražiti.

Petja Grafenauer

 

Na drugi razstavi cikla Mutacije kiparstva predstavljamo akademskega kiparja Marka A. Kovačiča s Prizori iz vsakdanjega življenja Plastosov.

Razstava je na ogled od 9. novembra do 2. decembra 2010

Plastosi izhajajo iz, "civilizacije, ki jo poznamo po raziskavah znanstvenikov na arheološkem najdišču Katastropolis, ki leži ob izlivu reke Ob v Severno ledeno morje. Plastose naj bi po legendi v pradavnini zasnoval umetnik Marko Kovačič, vendar pa je ta, kakor razlaga strokovnjak plastologije dr. Jevgenij Skavčenko, ki je odgovoren za mnoga ključna odkritja o civilizaciji Plastosov, kasneje zaživela lastno življenje
Kakor je znano iz dolgoletnih raziskav se Plastosi občasno prehranjujejo s predelanimi organizmi skupine algae, ki jih preskrbujejo s potrebnimi kovinami železa in magnezija. Te steljčnice Plastosi nabirajo v ekstremnih pogojih nemirnih vod Severnega ledenega morja. Znanstveniki so ob natančnem opazovanju nabiralske skupine Plastosov ugotovili, da je ta za opravljanje skupnosti koristnega dela posebej dobro zavarovana z uporabo kovinskih elementov, predvsem brona, ki jim omogoča preživetje v vodnem okolju. Pogled v posebne komore, kakršne Plastosi uporabljajo pri učenju in uvajanju v znanje nabiralstva in lova na alge, bo obiskovalcu razstave ponudil novo znanje o vsakdanjiku te nezaupljive civilizacije, za katero je značilno, da njeni predstavniki otrpnejo, kadar jih oplazi človeško oko. V gibanju jih je do danes v živo opazil le drugi znani plastolog dr. Langus. Tokratna predstavitev, kjer Plastosi bivajo v varnem okolju svojih komor, ponuja novo možnost, da se njihovi gibi razkrijejo natančnemu pogledu opazovalca."

Petja Grafenauer