Arhiv razstav

 

Vljudno Vas vabimo k ogledu

razstavnega projekta BERLJIVO v Gruberjevi kiparski galeriji na prostem, Zvezdarska 1, Ljubljana.

Pri razstavnem projektu sodelujejo

JIRI BEZLAJ, JAKOV BRDAR, DRAGICA ČADEŽ, ANDREJKA ČUFER, BOŠTJAN DRINOVEC, JIRI KOČICA, SILVAN OMERZU, ALEN OŽBOLT, MOJCA SMERDU in TADEJ TORČ.

Kustosinja projekta je TATJANA PREGL KOBE.

Razstava je na ogled do maja 2011.

 

 

DARKO GOLIJA: 'dLAN'  
Samostojna razstava v Gruberjevi galeriji na prostem

julij 2009-junij 2010 




‘Golija je s fragmentiranimi dlanmi ponazoril komunikacijske navade sodobnega človeka in tako kot umetnik uporabil načela sodobne teorije dekonstrukcije, ki jo poznamo iz poststrukturalistične misli. To je najbolje označil z besedami: »Sama razstava želi biti vizualna/kiparska kritična refleksija na dogajanje v sodobnem javnem prostoru, kjer dejanska vseprisotnost mreženja in digitalnega globalnega povezovanja krha dosedanje občevalne odnose med posamezniki in ustvarja odnose odtujenosti – najbolj prav med tistimi, ki so nam najbližji.« Njegove dLANi, varno spravljene v vitrine, podobne razstavnim, so postale muzealizirane, skrepenele v značilnih držah mišk, teh pa ni videti. Mogoče je avtor s tem napovedal, da postaja danes, ko se komunikacijska sredstva in načini z novimi odkritji in tehnologijami izpodrivajo že skoraj iz ure v uro, tudi klikanje z računalniško miško že zastarelo. Človek kmalu ne bo več potreboval konkretnega, materialnega posrednika, kakršni so kamen, kreda, čopič, tipkovnica in miška, ampak bo prek računalnika ali dlančnika komuniciral samo še z glasom, s smermi pogleda, s toploto kože ali s telepatsko močjo misli. Miška bo skupaj s peresniki in pisalnimi stroji pristala v depojih, toda – kaj bo s človeško dlanjo?'(iz zapisa kustosa razstave, prof. dr. Jureta Mikuža, v katalogu) 

Darko Golija
Leta 1989 je diplomiral na kiparskem oddelku Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Leta 1993 končal podiplomski študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani pri prof. Slavku Tihcu in prof. Luju Vodopivcu. Zaposlen je na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, kot redni profesor za Kiparstvo.  

 

Na spodnji povezavi si lahko ogledate dokumentarni film Toneta Stojka o postavljanju razstave Reminiscence, ki jo je leta 2002 pripravila umetnica Lučka Koščak v Gruberjevi galeriji na prostem:

http://www.youtube.com/watch?v=QF9KHqOt7ZQ

Spoštovani,

ponovno je čas za novo razstavo v Gruberjevi galeriji na prostem v Ljubljani. Tokrat bo svoj pogled na umetnost v javnem prostoru predstavil umetnik Alen Ožbolt, ki je svojo kompozicijo poimenoval 'Ensembles – prostorski rebusi / Kamen na nebu'. Otvoritev razstave bo v četrtek, 3. julija 2008 ob 20h, v galeriji, ki se nahaja pred Arhivom RS na Zvezdarski ulici 1 v Ljubljani.

 


Alena Ožbolta gotovo ni potrebno posebej predstavljati. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja nas je navduševal kot gonilo skupine V.S.S.D., s katero je pripravil nekaj prelomnih razstav tistega časa. Tudi na svoji samostojni poti je zelo prodoren, deluje pa tudi kot profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je predstojnik katedre za kiparstvo.

Na razstavi Ensembles – prostorski rebusi bo predstavil svoja razmišljanja o umetnosti v javnem prostoru. Kaj je kip in kaj je kiparstvo? Danes ni nič samoumevno in odgovor ni eden in ne preprost. Kip/kiparstvo avtor razume skozi razširjen pojem, brez idejnih ali omejitev v oblikovanju in materialu. Kip – kiparstvo kot umetniški medij je lahko lociran med negibnostjo in gibanjem. Kip je lahko ustavljen čas, ujet čas. Vendar kip je tudi produkcija razmerij do sveta. Kip je poseben predmet med človekom in svetom. Kip je lahko tudi relacijski predmet med stvarmi in predmeti. Forma je razlika. Kiparska forma je orodje in orožje komunikacije.

To je samo nekaj osnovnih misli, ki so vodile avtorja pri razmišljanju o postavitvi. Verjamemo, da bo postavitev zanimiva in provokativna, ter da bo pritegnila pozornost širše javnosti, ki se v zadnjem času redkeje srečuje s kvalitetnimi javnimi kiparskimi postavitvami. Zato upamo, da obiščete razstavo in/ali ji namenite nekaj prostora v vašem mediju.

Lep pozdrav,

 

Zavod za kiparstvo.

Kiparska postavitev Ensembles – prostorski rebusi predstavlja enega naših najbolj znanih umetnikov, kiparja Alena Ožbolta, in eno njegovih prvih postavitev v javnem prostoru v Sloveniji. Avtor bo predstavil kompozicijo, ki bo nadgradila njegova dosedanja ustvarjalna razmišljanja o javnem prostoru (ki jih razvija tudi pri svojem delu na ljubljanski ALUO) in se pri tem opirala na njegovo videnje prizorišča v središču ljubljanskega mestnega jedra, kjer že vrsto let potekajo odmevne postavitve v javnem prostoru.

Kiparstvo je v dvajsetem stoletju doživelo korenito preobrazbo. Po mnenju teoretikov se sodobno kiparstvo vedno bolj bliža pojmu intervencije v prostoru, in s tem izkorišča svojo možnost neposrednega učinkovanja na vsakdanje in skupno okolje prebivalcev nekega kraja. Zelo nazorno primerjavo podaja ameriški kipar Carl Andre, ki pravi, da je nekdaj kiparje zanimal sam Kip svobode, nato njegova podporna konstrukcija, sedaj pa je predmet zanimanja otok, na katerem kip stoji ter njegova okolica (povzeto po Schnekenburger 2005). Tudi po znani teoretičarki Lucy R. Lippard – njene teze so že iz daljnih '70 let - imamo vsaj deset znanih, torej uveljavljenih načinov, pristopov in obstoječih oblik ('žanrov') v umetnosti do javnosti, javnega prostora (Lippard 1977).

Kipa danes torej ne moremo več razumeti zgolj kot že znano obliko na primernem podstavku ali zgolj kot 'tiho poezijo oblike in volumna', niti kot individualno lekcijo o lepoti, ali zgolj kot elitistično trdno in trajno statusno formo za privilegirani ekonomski in družbeni vrh. To zlasti velja za javne postavitve. Glede slednjih pri nas zeva vrzel – v zadnjih letih je bilo pri nas postavljenih skrajno malo javnih postavitev (Erjavec 2007); še manj je postavitev, ki se sprašujejo o pomenu javnega prostora, okolju, v katerem so postavljene. V širšem evropskem in svetovnem prostoru so znana gibanja v kiparstvu (kot so denimo land art, environmental art, socialna skulptura, fluxus, ipd.) ki so prostorska razmerja dojela v širšem, aktivnem pomenu, ki pa niso našla veliko odmeva v slovenski javnosti (omenimo lahko le delo skupin OHO, Voda in kipi, ter v zadnjem času predvsem dela Tadeja Pogačarja in Marjetice Potrč). Postavitev Alena Ožbolta bo zato specifična in potrebna v slovenskem kiparskem prostoru.

Kiparska postavitev pred Gruberjevo palačo bo upoštevala in se obenem vseskozi spraševala o omenjenih možnih vlogah javnih postavitev. Predstavila bo 'prostorske rebuse', enigmatična prostorska razmerja, vprašanja, pogosto brez nedvoumnih odgovorov, vendar z jasno skupno tematiko: javni prostor v razmerju (fizičnem/prostorskem, čutnem, mišljenjskem) do individualnih, zasebnih, lastnih doživljanj. Nekateri elementi, ki jih bo avtor uporabil, so: spiralna konstrukcija iz nakupovalnih vozičkov; drevo, lebdeče v zraku; reklamno sporočilo na jumbo plakatu in fotomontaže z javnih mest v Ljubljani; manjši zagrajen prostor ob sprehajalni poti; vitrine s postavitvami avtorjevih malih plastik. Elementi bodo postavljeni sočasno kot serija med seboj ohlapno povezanih zgodb (stavkov, vprašanj, rebusov), iz katerih bo gledalec lahko sam tvoril svojo, sebi lastno prekrivajočo pripoved.

Galerija na stičišču Ljubljanice, starega mestnega jedra in ene prometnejših cest v Ljubljani, bo tako postala prostor dinamične, ustvarjalno izzivalne in umetniško aktualne postavitve, ki bo obiskovalce postavljala pred neobičajna prostorska razmerja in jih s tem vodila k bolj reflektiranemu doživljanju njihovega vsakdanjega prostora.

Vljudno Vas vabimo, da si ogledate razstavo akademskega kiparja Draga Vita Rozmana, z naslovom 'Prehajanje: umetniška refleksija slovenskih simbolov'. Razstava bo na ogled do 20. junija 2008 v Gruberjevi kiparski galeriji na prostem, Zvezdarska 1, Ljubljana (pred Arhivom RS).

Postavitev 'Prehajanje' je zasnovana kot povezovanje objektov kulturne dediščine in sodobne umetniške vizije. Sestavljena je iz treh del iz kamna, umetniških interpretacij simbolov knežjega kamna in vojvodskega prestola v naravni velikosti, ter samostoječega portala, ki bo postavljen v drugem delu razstave, septembra letos.

Knežji kamen in vojvodski prestol sta pomembna elementa mitologije nastajanja slovenskosti, pri čemer želimo predstaviti pogled, ki bo presegel umetne ločnice, ki jih simbola morda vzbujata. Simbola sta pomembna v lokalnem in mednarodnem merilu, o čemer pričajo zgodovinski viri (Enej Silvius Piccolomini, Jean Bodin), ki ju povezujejo z nastajanjem demokratičnih načinov vladanja v Evropi in ZDA. Tretje delo, portal avtorja Draga Vita Rozmana, celotno kompozicijo postavi v kraj odprtosti, kjer se zgodovina strne in preoblikuje v novo, presežno obliko.

Razstvo so podprli Mineral d.d., Marmor Sežana d.d., Kamnoseštvo Stane Vodnik in Javna razsvetljava d.d. 

14. slovenska kiparska razstava z naslovom Knjižni spomeniki je na ogled

v Kosovelovem domu v Sežani. Več na spletni strani Kosovelovega doma.

bo na ogled od 19. oktobra do 15. novembra 2010

 

Vljudno vabljeni.

Utemeljitev letošnje razstave izpod peresa selektorja prof. dr. Milčka Komelja:

'V letu 2010, ko bo Ljubljana svetovna prestolnica knjige, se bo navezovala na pojem knjige tudi 14. slovenska kiparska razstava, ki jo po tradiciji v Mestni hiši vsako leto prireja Zavod za kiparstvo. Izbrana tematika je zamišljena kot spodbuda za ustvarjalno invencijo, ne kot omejitev. Nanaša se na več raznovrstnih vidikov oziroma impulzov, ki segajo od same fiziognomije knjige kot žlahtnega objekta do njene povezanosti z vsakršnimi sporočili, predvsem pa z lepo književnostjo, njenimi junaki in avtorji, torej tudi, metaforično rečeno, s poezijo. Knjiga je povezana z likovno umetnostjo sicer predvsem v slikarstvu, z miniaturami in ilustracijami, vendar so bile platnice knjig nekoč okrašene tudi z reliefi, številni pa so tudi spomeniki književnikov (od katerih jih vrsta drži v rokah knjigo, tako kot v Ljubljani Trubar in Prešeren), pa tudi njihovih junakov (kakršen je npr. Martin Krpan). Pojmovanje knjige kot spodbude za sodobno kiparstvo pa naj bi bilo zelo široko, ne le kot nadaljevanje ustaljenih oblik, in naj bi segalo v svet duha, v katerem nastaja književnost. Kiparska materializacija teh razsežnosti omogoča oblikovno-izrazni in konceptualni razpon, ki je glede na predpostavljano inventivnost umetnikov nepredvidljiv, in naj bi spodbudila tudi izpovedovanje osebnega odnosa do vsega, kar nam pomeni knjiga kot izhodišče zapisane besede: kot sinonim za kulturo in umetnost, za jezik in zakladnico vsega tistega, kar naj bi z deli za razstavo skušali na izviren in oseben način izreči tudi slovenski kiparji.'

Rok za prijavo bo v juliju 2010. Natančnejši termin bo še objavljen.

Spoštovani!

 

V sredo, 2. septembra 2009, bo ob 20. uri v ljubljanski Mestni hiši na Mestnem trgu 1 odprtje trinajste Slovenske kiparske razstave 'V vrtincu evropskih vrednot'. Razstavo bo odprl gospod Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana.

 

Letošnja selektorja in avtorja koncepta razstave Boštjan Drinovec in Miha Colner sta izbrala dela 25 avtorjev in avtoric, posebej pa se bosta predstavil dobitnik lanske županove nagrade, akademski kipar in docent na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Metod Frlic.

Posebej opozarjamo na javno kiparsko postavitev akad. kip. Gregorja Kregarja, Slovenca, ki že desetletje živi in zelo uspešno ustvarja v Novi Zelandiji, Avstraliji in v ZDA. Njegova postavitev 'Gnezdo za Noordunga' bo v času razstave stala pred ljubljanskim Magistratom. Kregar se po več kot desetletju odsotnosti ponovno predstavlja v Sloveniji.

Kot sta o razstavi zapisala selektorja:

'Sedanja evropska realnost se kaže v številnih nasprotujočih si vrednotah. Če je na eni strani to multikulturnost, se na drugi strani izrisujejo problemi integracije političnih in ekonomskih pribežnikov, ki prihajajo izven EU. Prav tako je poudarjena individualna svoboda, čeprav sta na drugi strani opazna regulacija in nadzor posameznikovega življenja, od nadzornih kamer do protikadilskega zakona. Kljub deklarirani toleranci postajajo oblike drugačnega, izstopajočega življenja marginalizirane. Ekologiji in idejam o trajnostnem razvoju se zoperstavlja spodbujana potrošnja, katere posledica je transport blaga z vsemi posledicami, ki jih prinaša ter nujnost ločevanja odpadkov in njihova reciklaža. Ko je na eni strani izpostavljena skrb za socialno šibkejše, na drugi strani davčne politike skoraj poenoteno spodbujajo naraščanje socialnih razlik. Neenakost in socialno razslojevanje se širi navzven v obliki nepravične globalizacije, ekonomska izmenjava ima prednost pred kulturno.  

V tem kontekstu je zamišljen vsebinski koncept Slovenske kiparske razstave 2009. Tematika je namerno široka, saj iščemo čim pestrejše odzive, ki bodo pod eno streho združili in enakovredno prikazali bogastvo kiparskih praks od bolj klasičnih do tistih, ki se spogledujejo z novejšimi tehnologijami in materiali ter jih uporabljajo v procesu nastanka.' 

Razstavo organizira Zavod za kiparstvo v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, Ministrstvom za kulturo RS ter podjetji Petrol d.d., MAD d.o.o., Littera Picta d.o.o., Kvader MT d.o.o. in Art Ljubljana d.o.o.

 

Vljudno vabljeni!

 

Prosimo Vas, da na vhodu pokažete vabilo.

V sklopu Slovenske kiparske razstave 2009 poleg javnega natečaja za avtorje umetniških del razpisujemo tudi natečaj za mlade pisce tekstov za spremljajoči katalog te prireditve. Slovenska kiparska razstava pomeni letni pregled ustvarjalnosti na širšem področju kiparstva, ki se odvija v galeriji Zgodovinskega atrija ljubljanskega magistrata. V letu 2009 bosta izbor avtorjev in konceptualna izhodišča pripravila akademski kipar Boštjan Drinovec in umetnostni zgodovinar Miha Colner.

K sodelovanju pri ustvarjanju kataloga razstave vabimo vse mlajše in neuveljavljene pisce, študente in diplomante umetnostne zgodovine, umetnostne akademije, kulturologije, filozofije, sociologije kulture ali pač posameznikov, ki kažejo zanimanje za tovrstne umetniške prakse in teoretično obravnavanje le-teh. Eseje na tematiko koncepta razstave in njegove povezave s sodobnim kiparstvom bo obravnavala posebna komisija in med njimi izbrala tri najboljše, ki bodo objavljeni v tiskani verziji kataloga in bodo za to prejeli tudi ustrezen honorar, ostale pa bomo objavili v posebni rubriki na spletni strani Zavoda za kiparstvo. Esejski teksti naj obsegajo razmišljanja o danem vsebinskem konceptu prihajajoče razstave ter obravnavajo medij kiparstva v kontekstu sodobnega časa in umetnosti.

Tudi drugo leto bo Slovenska kiparska razstava polna dogodkov, novosti in - z  vašo pomočjo - tudi kvalitetnih kiparskih del. V prihodnjem letu smo selektorsko krmilo prvič poverili mlajšima selektorjema, umetnostnemu kritiku, kustosu in publicistu Mihi Colnerju in akademskemu kiparju, županjinemu nagrajencu 2005, Boštjanu Drinovcu. Selektorja sta za temo razstave izbrala 'V vrtincu evropskih vrednot'. Njuna utemeljitev je takšna:

'Z napredkom tehnologije in izraznih možnosti, se vselej začne spreminjati tudi družba, ekonomija in seveda tudi kultura, ki vselej dokaj hitro ter včasih tudi revolucionarno sledi novim tendencam. Tako je umetnostna sfera pomagala utemeljevati nove družbene ureditve, likovno osmišljati revolucionarne ideje, biti propagandno orodje poziciji ali opoziciji, uspešno se je prilagodila vsakršnim ekonomskim specifikam, sprejela vse ponujajoče se nove tehnične in konceptualne možnosti razvoja. Tako umetniška dela velikokrat odražajo čas nastanka, njegove vrednote, probleme in vizije.

Sedanja evropska realnost se kaže v številnih nasprotujočih si vrednotah. Če je na eni strani to multikulturnost, se na drugi strani izrisujejo problemi integracije političnih in ekonomskih pribežnikov, ki prihajajo izven EU. Prav tako je poudarjena individualna svoboda, čeprav sta na drugi strani opazna regulacija in nadzor posameznikovega življenja, od nadzornih kamer do protikadilskega zakona. Kljub deklarirani toleranci postajajo oblike drugačnega, izstopajočega življenja marginalizirane. Ekologiji in idejam o trajnostnem razvoju se zoperstavlja spodbujana potrošnja, katere posledica je transport blaga z vsemi posledicami, ki jih prinaša, ter nujnost ločevanja odpadkov in njihova reciklaža. Ko je na eni strani izpostavljena skrb za socialno šibkejše, na drugi strani davčne politike skoraj poenoteno spodbujajo naraščanje socialnih razlik. Neenakost in socialno razslojevanje se širi navzven v obliki nepravične globalizacije, ekonomska izmenjava ima prednost pred kulturno.

V tem kontekstu je zamišljen vsebinski koncept Slovenske kiparske razstave 2009. Tematika je namerno široka, saj iščemo čim pestrejše odzive, ki bodo pod eno streho združili in enakovredno prikazali bogastvo kiparskih praks od bolj klasičnih do tistih, ki se spogledujejo z novejšimi tehnologijami in materiali ter jih uporabljajo v procesu nastanka, od prijavljenih umetnikov pa pričakujemo iskreno avtorsko interpretacijo dane tematike, ki bo odražala subjektiven odnos in primerno navezavo likovnega in vsebinskega segmenta posameznega dela. V ta krog sodijo t.i. klasično kiparstvo v kamnu, lesu, glini ali kovini, kot tudi druge sodobne oblike kiparskega medija, od instalacij, kinetike do uporabe interaktivnih principov, računalnika,... ter povezovanja z drugimi izraznimi mediji.' 

Osnovne značilnosti razstave bodo ostale enake. Razpis je odprt za vse avtorje, končno odločitev o izbranih delih bosta sprejela selektorja po ogledu vseh prijavljenih del. Vsak avtor lahko prijavi do tri dela, izdelana v zadnjih treh letih (torej od vključno 2006 naprej). Dela naj bodo manjša od 210 cm. Za transport del, težjih od 40 kg skrbijo avtorji sami. Prijave sprejemamo do 16. julija 2009 v pisarni Zavoda za kiparstvo na Križevniški 2 v Ljubljani. Večja dela lahko avtorji prijavijo tudi prek fotografij. Ob prijavi avtorji izpolnijo tudi formular, ki je dostopen v priponki.

O drugih podrobnostih razstave vas bomo sproti obveščali na teh straneh. Naj omenimo, da je zgoraj objavljen tudi razpis za tekste s področja umetnostne teorije in kritike, najboljše izmed njih bomo objavili v katalogu razstave.

Spoštovani, 

že dvanajsto leto pripravljamo razstavo del slovenskih kiparjev in kipark v ljubljanski Mestni hiši. Otvoritev letošnje Slovenske kiparske razstave bo v sredo, 3. septembra 2008 ob 20h v atriju ljubljanske Mestne hiše. Razstavo bo odprl župan Mestne občine Ljubljana, gospod Zoran Janković, o letošnjem izboru pa bo spregovoril selektor razstave prof. dr. Jure Mikuž.  Tema letošnje razstave, ki jo je izbral prof. dr. Mikuž, je 'Figura kot kip, kip kot figura'. Čeprav je kip od nekdaj vezan na predmet ali figuro in je kip tudi umetniška figura in čeprav ob besedi figura najprej pomislimo na človeško postavo, pa so, kakor kažejo tudi sodobne kiparske razstave in intermedijski dogodki, stvari dosti bolj zapletene. Umetniki danes razumejo figuro v najširšem smislu od konkretne v materialu upodobljene oblike do abstraktnega pojma. Ta širina izvira iz etimologije glagola fingere, ki hkrati pomeni oblikovati in hliniti, kar se ujema s platonistično idejo, da je umetnost umetnost le takrat, ko prevara čute. Kiparska figura torej ni človeška figura in ni abstraktni predmet, lahko pa hlini da je eno ali drugo. S tem pa obvlada vse razsežnosti, konkretne, domišljijske, sanjske in virtualne in sega od odlitka po človeškem telesu, ki se kaže kot figura kipa, do dematerializiranega kipa, ki je še vedno kip v toliko, v kolikor ga kot takega označuje retorična figura. 

Prijava na razstavo je bila odprta vsem avtorjem. Selektor je med prijavljenimi deli izbral 49 avtorjev in avtorskih skupin, ki se bodo predstavili na razstavi (podroben spisek izbranih del lahko preberete na www.kiparstvo-zavod.si). Posebej se bo predstavil lanskoletni Županov nagrajenec prof. Darko Golija.

Na razstavi bodo podeljene nagrade najboljšim delom. Prvo, županovo nagrado bo podelila strokovna žirija v sestavi prof.dr. Jure Mikuž, prof. Janez Koželj in prof. Darko Golija. Poleg nje bodo podeljene tudi tri odkupne nagrade podjetij KD Holding d.d., Petrol d.d. in Trimo d.d. Nagrajenci bodo znani na dan razstave, tiskovna konferenca s selektorjem in županovim nagrajencem pa bo uro pred razstavo (19h) v prostorih Mestne hiše.  

Razstava bo potekala med 3. in 23. septembrom 2008 v ljubljanski Mestni hiši. Ob razstavi bosta izšla barvni katalog z reprodukcijami razstavljenih del, ter monografija dr. Sarivala Sosiča o kiparju Dragu Vitu Rozmanu.

Dogodek organizira Zavod za kiparstvo v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana. Razstavo so podprli Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS, KD Holding d.d., Petrol d.d. in Trimo d.d. 

Vljudno vabljeni!

Žirija Slovenske kiparske razstave v zasedbi prof.dr. Jure Mikuž (selektor razstave, predsednik žirije), prof. Janez Koželj (predstavnik MOL), prof. Darko Golija (lanskoletni nagrajenec) je odločila, da županovo nagrado 2008 prejme akad.kip. Metod Frlic za delo Mišična masa XIII. Čestitke!

Kratka obrazložitev žirije:
Žirija se je soglasno odločila, da podeli nagrado Metodu Frlicu za kip Mišična masa XIII, marmor, 2006. Delo v najbolj žlahtnem smislu združuje lastnosti kiparske tradicije in sodobnih ustvarjalnih hotenj. Avtor je izbral plemenit material, ki ga je z veščim umetniškim prijemom »oživil«. Neživi materiji je vdahnil občutje dihanja, trepetanja in napetosti. Pri upodabljanju ni posnemal človeške ali živalske postave, ampak je domislil abstraktni koncept, univerzalno, telesno-netelesno obliko. Ta kot znak oziroma simbol dosti prepričljivejše izraža vitalno energijo kot bi jo realistični posnetek telesa ali telesnega dela. Postopek trdnega klesanja in nežnega glajenja sta v ubranem sozvočju: minljivo je postalo večno, živo tkivo je okamenelo, kamen je oživel.

Drugi nagrajenci so
odkupna nagrada Trimo d.d. - Janez Boljka za delo Glasbenik
odkupna nagrada KD Holding d.d. - Boštjan Kavčič za delo Organizem VIII
odkupna nagrada Petrol d.d. - Janez Mišo Knez za delo Sleep

UTEMELJITEV TEME RAZSTAVE 2008 - FIGURA KOT KIP, KIP KOT FIGURA

Čeprav je kip od nekdaj vezan na predmet ali figuro in je kip tudi umetniška figura in čeprav ob besedi figura najprej pomislimo na človeško postavo, pa so, kakor kažejo tudi sodobne kiparske razstave in intermedijski dogodki, stvari dosti bolj zapletene. Umetniki danes razumejo figuro v najširšem smislu od konkretne v materialu upodobljene oblike do abstraktnega pojma. Ta širina izvira iz etimologije glagola fingere, ki hkrati pomeni oblikovati in hliniti, kar se ujema s platonistično idejo, da je umetnost umetnost le takrat, ko prevara čute. Kiparska figura torej ni človeška figura in ni abstraktni predmet, lahko pa hlini da je eno ali drugo. S tem pa obvlada vse razsežnosti, konkretne, domišljijske, sanjske in virtualne in sega od odlitka po človeškem telesu, ki se kaže kot figura kipa, do dematerializiranega kipa, ki je še vedno kip v toliko, v kolikor ga kot takega označuje retorična figura. Mitološka mojstra Dedal in Pigmalion sta svoje kipe znala narediti tako realistične in verodostojne, da so oživeli, kiparska figura je postala človeška figura. Zato je Platon svetoval, da bi bilo treba mimetično upodabljanje v idealni Državi prepovedati, saj je absolutna ideja vedno prekrita in torej ni na razpolago neposrednemu dojemanju. Naš čas je daleč od antičnih idealov, ni koherenten, ampak defragmentiran, dekonstruiran, zato tudi kip ne more biti več samo podoba človeške figure. Kar so bili nekoč njegov podstavek, oprava, oprema ali napis pod njim je lahko danes figura kipa, nekdanja figura kipa pa je njegov okvir. Postavlja se vprašanje, ali je (človeška) figura še v kipu? In če je, kaj jo tam naseli, avtorjevi dotiki in oblikovanje materiala, njegova ideja, digitalizacija ali še kaj drugega?

prof.dr. Jure Mikuž
selektor Slovenske kiparske razstave 2008